Rak je bolezen, ki močno zaznamuje vsakega posameznika, ki se sooča z njo. To je bolezen, ki globoko poseže v življenje obolelega, v življenje njegovih svojcev in najbližjih, vnaša številne omejitve in sproža močne duševne odzive ter spremembe v medosebnih, družinskih in socialnih odnosih. Rak prostate je statistično 2. najpogostejši rak pri moških. Zgodaj odkrita bolezen je ključ za uspešno zdravljenje. Bolj, kot je bolezen napredovala, manjše so možnosti in ožji je izbor zdravljenja, hkrati pa povzroča vedno več in hujše težave od slabokrvnosti, odpovedi ledvic do ohromelosti spodnjih udov.
ZAKAJ PREVENTIVNI PREGLED?
Rak je bolezen, ki močno zaznamuje vsakega posameznika, ki se sooča z njo. To je bolezen, ki globoko poseže v življenje obolelega, v življenje njegovih svojcev in najbližjih, vnaša številne omejitve in sproža močne duševne odzive ter spremembe v medosebnih, družinskih in socialnih odnosih.
Rak prostate je statistično 2. najpogostejši rak pri moških. Zgodaj odkrita bolezen je ključ za uspešno zdravljenje. Bolj, kot je bolezen napredovala, manjše so možnosti in ožji je izbor zdravljenja, hkrati pa povzroča vedno več in hujše težave od slabokrvnosti, odpovedi ledvic do ohromelosti spodnjih udov.
Danes v Sloveniji uspemo odkriti že več kot 60 odstotkov omejenega raka prostate, zato imamo široke možnosti zdravljenja in tudi ugodne možnosti ozdravitve. Manj kot 30 odstotkov raka je lokalno napredovalega, v 10 odstotkih pa imajo bolniki ob diagnozi zasevke v oddaljenih organih. Pri četrtini bolnikov se primarno lokalizirana bolezen z leti razširi v oddaljene organe.
Verjamemo, da tako kot nam, tudi vam največ pomeni zdravje, saj samo zdravi lahko sledimo svojim ciljem in nalogam. Prav zato smo zares veseli, da se nam je v našem centru pridružil specialist urolog dr. Boris Sedmak.
Naj urološke težave in strah pred rakom prostate ne predstavljajo oviro pri vaših vsakodnevnih dejavnostih! Veliko moških z rakom prostate, tudi napredovalim, ne umre zaradi te bolezni. V nasprotju z nekaterimi drugimi raki lahko bolniki z rakom prostate pričakujejo še mnogo let življenja, tudi ko je bolezen že napredovala. Rak prostate pogosto raste počasi. Danes imamo na voljo učinkovite načine zdravljenja, ki bolezen zdravijo in bolniku podaljšajo življenje.
Pripravi
PROSTATA
Prostata je sekundarni moški spolni organ, po obliki podoben kostanju. Leži med bazo sečnega mehurja zgoraj, medeničnim dnom spodaj, sramno kostjo spredaj in debelim črevesom zadaj, okoli pa so mišice medeničnega dna. Je žleza, ki je pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona. Dokončno se razvije ob koncu pubertete in običajno normalno deluje do 40. leta, nato se lahko pojavijo bolezenske spremembe.
Otipamo jo lahko skozi črevo, ima dva režnja. Delimo jo na štiri dele:
- periferni ali obrobni del
- centralni del
- prehodni del
- sprednji vezivno-mišični del
Periferni del je največji in tu se največkrat razvije rak, kar 70% raka prostate.
V centralnem delu pa se lahko razvije hiperplazija (povečanje število celic – ).
Po 40. letu se prehodni del navadno postopoma veča in povzroča motnje pri odvajanju seča iz sečnega mehurja.
Prostata je obdana z ovojnico oz. kapsulo, ki je pomembna pregrada pri širjenju raka iz organa.
BOLEZNI PROSTATE:
- benigne bolezni:
- vnetje prostate – prostatitis
- benigno povečanje prostate – hipertrofija prostate
Po 40. letu se lahko pojavijo prve težave, povezane s prostato. Po 50. letu pa skoraj tretjina moških trpi zaradi težav z odvajanjem seča, ki so posledica benignega povečanja žleze. Znaki povečanja se delijo v dve skupini:
- kot znaki draženja: pogostejše, dražeče in nenadno uriniranje
- kot znaki oviranja odtoka seča: tanek curek seča, seč zastaja v mehurju
Lahko pride do nenadne in popolne zapore seča in nekontroliranega uhajanja seča. A to niso znaki, ki bi nakazovali raka prostate.
- rak prostate
Rezervirajte si svoj termin za posvet.
KAJ JE RAK PROSTATE?
Čezmerna in nenadzorovana delitev celic pomeni pojav raka. Rakave celice rastejo v okolna tkiva in motijo njihovo normalno delovanje. Rakave celice lahko prodrejo tudi v mezgovnice in krvne žleze, preko teh pa se raznesejo in naselijo v katerem koli delu telesa. Nastanejo zasevki ali metastaze.
V prostati najpogosteje nastane adenokarcinom (žlezni rak) – več kot 95%. Ostale vrste tumorjev so zelo redke.
Rakave spremembe opredeljujemo v skladu z mednarodno sprejetimi načeli in jim določimo stopnjo diferenciacije po Gleasonovem sistemu:
- dobro diferenciran karcinom: Gleason 2-4
- zmerno diferenciran karcinom: Gleason 5-7
- slabo diferenciran karcinom: Gleason 8-10
KAKO POGOST JE RAK PROSTATE?
Rak prostate je za pljučnim rakom drugi najpogostejši rak pri moških. 12%, v razvitih deželah sveta s pričakovano dolgo življenjsko dobo celo 19% moške populacije zboli za tem rakom. Tudi v Sloveniji je rak prostate na drugem mestu, za pljučnim rakom, in letno za njim zboli skoraj 700 moških.
KAJ POVZROČA RAKA PROSTATE?
Rak prostate nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru. Spremembe so lahko naključne ali posledica različnih dejavnikov tveganja.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ:
- starost: do 50. leta je redek, s starostjo se pogostnost veča. 2/3 raka prostate odkrijemo pri starosti nad 65 let.
- družinska obremenjenost: če imate v družini moške, ki so zboleli za rakom prostate, imate 2x večjo možnost, da zbolite tudi vi. Več obolelih za tem rakom v družini, večje tveganje imate vi, še posebej, če so zboleli mladi.
- rasa: genski razlogi. afroameričani imajo največje tveganj, azijci najmanjše.
- hrana z veliko maščobe: nasičene maščobne kisline zvečujejo tveganje, nekatere nenasičene (npr. maščobne kisline omega 3) delujejo celo zaščitno.
DEJAVNIKI, KI ZMANJŠUJEJO TVEGANJE RAKA PROSTATE:
- nekatere vrste hrane: paradižnik, oljčno olje, soja, česen, por, čebula, bučke, špinača in zeleni čaj
- telesna aktivnost
- zmerna količina rdečega vina
Zdrav življenjski slog močno pripomore k preventivi.
NASVET ZDRAVNICE
Pripravi
KAKO ODKRIVAMO RAKA PROSTATE (PREISKOVALNE METODE, KI SO NA VOLJO)
BOLEZENSKA ZNAMENJA IN ZNAKI RAKA PROSTATE:
- akutna ali kronična zapora seča (potrebna kateterizacija)
- znaki odpovedi ledvic (zastoj seča)
- bolečine in slabokrvnost (zasevki v kosteh)
- otekline (zastoj limfe)
- ohromelost (zlom hrbtenice zaradi zasevkov)
Pojav težav z uriniranjem na začetni stopnji raka ne povzroča rak prostate, vendar benigna hiperplazija prostate.
Najpomembnejše metode za ugotavljanje raka prostate so:
Digitorektalni pregled (tipanje prostate skozi črevo)
Najpreprostejši in najcenejši diagnostični poseg za odkrivanje raka prostate. Skozi sprednjo steno danke lahko s prstom tipamo zatrdlino v prostati, asimetrijo prostate ali pa v celoti tršo in neravno prostato. Ni zelo zanesljiva diagnostika, za končno diagnozo moramo na nadaljnje preiskave. Zaradi pogoste pojavnosti raka prostate bi moral biti tovrsten pregled prostate del splošnega kliničnega pregleda po 50. letu.
Določitev koncentracije prostatičnega specifičnega antigena (test PSA)
Prostatični specifični antigen je prisoten le v prostati, nikjer druje v telesu, in sicer v normalnem tkivu prostate, v tkivu benigne hiperplazije, rakavem tkivu prostate in metastazah raka prostate. Koncentracija antigena PSA v serumu pri bolnikih z napredovanim rakom prostate je ponavadi znatno večje, kot v normalnem tkivu ali tkivu benigne hiperplazije. Benigna hiperplazija in vnetje prostate tudi rahlo povečata koncentracijo antigena PSA v serumu, vendar ne znatno.
Koncentracijo antigena PSA v serumu zmanjšujejo zdravila za hormonsko zdravljenje rakla prostate in nekatera zdravila za zdravljenje hipertrofije prostate/ povečane prostate.
Za natančnejšo diagnozo bo morda vaš urolog ali onkolog uporabil še katerega od novejših preizkusiov, ki temeljijo na PSA:
- gostota PSA ali PSA density (PSAD): vrednost PSA delimo s prostornino prostate
- hitrost PSA: ugotavljanje sprememb v koncentraciji PSA v serumu v zaporednih časovnih obdobjih. Pri benigni spremembi koncentracija raste počasi, pri raku prostate znatno hitreje.
- referenčna vrednost PSA, prilagojena starosti bolnikov: referenčne vrednosti s starostjo postopoma naraščajo.
- določanje razmerja med prosto in celotno obliko PSA: delež proste oblike PSA je raku prostate manjši, kot pri benignih spremembah prostate.
Transrektalna ultrazvočna preiskava prostate (TRUZ)
Transrektalni ultrazvočni pregled je pregled skozi črevo in zaradi bližine preiskovanega organa – prostate lahko s to preiskavo dosežemo najboljšo preglednost. Bolniki jo razmeroma dobro prenašajo, saj ni boleča in je nenevarna. A 60% raka prostate s tem pregledom ni vidnih.
Ultrazviočno vodena biopsija prostate
Za končno diagnozo rak prostate je vedno potrebna biopsija prostate. S posebno iglo bo zdravnik odvzel stebriček tkiva iz prostate za patohistološko preiskavo. Glavni namen te preiskave je natančna opredelitev sprememb v biopsijskih vzorcih in s tem potrditev ali zavrnitev klinične diagnoze. Ob pozitivni diagnozi zdravnik, glede na rezultate preiskave, določi natančne podatke: vrsta tumorja, stopnja spremembe in razširjenost preko kapsule prostate. Na osnovi teh podatkov se določi najustreznejši način zdravljenja in delno določitev poteka bolezni.
19 – 23% raka prostate z biopsijo ne odkrijemo. Zato je potrebno kljub negativni biopsiji pri trajno zvečanem PSA v serumu biopsijo ponoviti. Po ponovitvi biopsije je 10 – 35% biopsij pozitivnih. Ponovitev biopsije je potrebna tudi v primeru ugotovljene predstopnje raka prostate – prostatične intraepitelijske neoplazije (PIN)
Po biopsiji se lahko razvije vnetje, zato vam bo zdravnik pred biopsijo predpisal antibiotično zaščito.
Bolniki poseg navadno dobro prenašajo, anestezija ni potrebna.
Histološki pregled rakavega tkiva.
Tkivne vzorce lahko dobimo z:
- igelno biopsijo (prejšnje poglavje): standardna in najpomembnejša metoda, ki sledi nenormalnemu izvidu digitorektalnemu pregledu, povečanemu PSA v serumu ali patološkemu transrektalnemu ulrazvočnemu izvidu
- transuretralno resekcijo (TUR): pridobi predvsem ostružke prehodnega dela prostate
- radikalno prostatektomijo oz. kirurško odstranjena celotna prostata: nujno potrebna za dokončno določitev stopnje razširjenosti tumorja in oceno kirurških robov, ni za začetno diagnostiko.
- aspiracijsko biopsijo: citološki pregled, ki lahko pokaže lažno pozitivne rezultate (posledica vnetij ipd) in ne omogoča ocene po Gleasonu, ki je nujna za načrtovanje zdravljenja.
S histološkim pregledom določimo tip in stopnjo diferenciiranosti tumorja ter ugotavljamo prisotnost in način invazivne rasti, kar vpliva na potek bolezni in način zdravljenja. Ugotavljamo rakave in predrakave (PIN) spremembe. Spremembe v vzorcih so lahko bolj ali manj značilne. V negotovih primerih uporabimo dodatne diagnostične metode ali ponovno biopsijo.
Rezervirajte si svoj termin za posvet.
POTEK BOLEZNI RAKA PROSTATE
STOPNJE RAKA PROSTATE
Razvoj raka prostate je počasen, a vztrajen. Čas podvojitve je kar 4-5 let. Od latentne ali speče oblike, ko ni še zaznavnih težav do klinične oblike, ko rak že povzroča težave, lahko mine 10-15 let, ni pa nujno, da se do klinične faze sploh razvije.
poznamo:
- omejeni rak: bolezen ni predrla ovojnice žleze (stopnja I in II)
- lokalno napredovali rak: bolezen se je razširila na semenske mešičke, okolno maščobno tkivo in bližnje bezgavke (stopnja III)
- napredovali rak, bolezen se je razširila na druge organske sisteme (stopnja IV)
ŠIRJENJE IN POTEK BOLEZNI
Rak prostate se širi po treh poteh:
- z rastjo v okolici: Ko je rakavih celic dovolj, rak prodre skozi prostatično ovojnico. Lokalno napredovanje raka lahko zajame celotno žlezo, okolno maščobno tkivo, prodira v semenske mešičke, proti vratu mehurja, zapre sečevoda in povzroči zaporo zgornjih sečil (možna odpoved ledvic).
- po mezgovnicah: S širjenje v mezgovnice zajame področje bezgavk v neposredni okolici, se širi navzgor v bezgavke ob velikih žilah, kjer se izlivajo v vene,
- po krvi: Pri žilni invaziji se rak širi po krvi v oddaljene organe, kot so pljuča, možgani, nadledvična žleza, jetra in drugi organi, najraje pa v kosteh male medenice, kolkov in hrbtenice. Tam rak prerašča kostni mozeg in razgradi kosti, ki tako postanejo krhke (možna ohromitev spodnjih okončin in slabokrvnost). Zasevki v kosteh povzročajo hude bolečine.
DOBRO JE VEDETI…
Spremljanje bolnikov
Vse bolnike, ki so se zdravili ali se še zdravijo zaradi raka prostate, je treba skrbno spremljati. Bolnike po zdravljenju zgodnjih stadijev bolezni, ko je bil rak omejen na prostato in je bolezen ponavadi ozdravljena, spremlja urolog. Namen tega spremljanja je ugotoviti morebitno ponovitev ali razsoj bolezni ter lajšanje težav, nastalih zaradi zdravljenja.
Bolnike v napredovalem stadiju bolezni, ki se je razširil izven prostate, ponavadi spremlja onkolog, urolog ali domači zdravnik. Napredovali rak je kronična bolezen, ki ob pravilnem vodenju številnim bolnikom omogoča kakovostno življenje. Namen tega sledenja je spremljanja učinkovitosti hormonskega zdravljenja in njegovo prilagajanje glede na učinkovitost, neželene učinke zdravljenja ter hkrati tudi učinkovito lajšanje težav, ki pogosto spremljajo to kronično bolezen.
Zakaj se ne izvaja presejanje raka prostate?
Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med moškimi in ženskami brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predstopnje ali začetno obliko raka, ki sama po sebi še ne povzroča kliničnih težav.
Za določene rake, kjer je to smiselno, se izvaja populacijsko presejanje. Za raka prostate pa se po posvetu z osebnim zdravnikom dogovorite za individualno presejanje, če osebni zdravnik presodi, da je to za vas smiselno. V tem primeru svetujejo digitorektalni pregled prostate in določitev koncentracije PSA (test PSA).
Vsi raki ne napredujejo in ne povzročajo zasevkov, zato marsikateri moški sploh ne bi vedel, da ima bolezen, če je ne bi iskali s presejanjem. Presejanje tako po eni strani povzroča nepotrebne psihične obremenitve in zato slabšo kakovost življenja, po drugi strani pa vodi v nepotrebno zdravljenje.
V ZDA in mnogih evropskih državah sicer uporabljajo presejanje za raka prostate, kljub temu, da koristi še niso potrjene z raziskavami.
Digitorektalni pregled in transrektalna ultrazvočna preiskava prostate lahko vplivata na koncentracijo PSA v serumu, zato priporočamo odvzem krvi za določanje PSA pred pregledom in v roku štirih ur ali teden dni po pregledu.
ZDRAVLJENJE RAKA PROSTATE
Pri izbiri načina zdravljenja raka prostate sodelujeta zdravnik s svojim strokovnim mnenjem kot bolnik s svojimi pogledi in željami. Možnosti zdravljenja so na eni strani odvisne od starosti, splošnega zdravstvenega stanja, pridruženih bolezni in morebitnih pomislekov in na drugi strani – kot najpomembnejši dejavnik – stopnja napredovanja bolezni.
Omejeno obliko raka prostate zdravimo:
- z nadzorovanim opazovanjem: redne kontrole, ob prvem znaku napredovanja pa takoj pristopimo k aktivnemu zdravljenju
- s kirurško odstranitvijo celotne prostate s področnimi bezgavkami: najpogostejša metoda
- z radioterapijo: zunanje obsevanje prostate
- z brahiradioterapijo: notranje obsevanje – vsaditev radioaktivnih zrnc v prostato
- s hormonskim zdravljenjem: na željo pacienta je lahko edino in samostojno zdravljenje, lahko pa je kot dodatno zdravljenje zgoraj omenjenim trem metodam.
Lokalno napredovalo obliko raka prostate zdravimo:
- z radioterapijo s hormonskim zdravljenjem: običajno istočasno
- s kombinacijo vsaditve radioaktivnih zrnc in hormonskega zdravljenja
- s kirurško odstranitvijo celotne prostate: le redko pride v poštev
Napredovalo obliko raka prostate obravnavamo:
- s hormonsko terapijo: zaustavimo širjenje bolezni
- s kemoterapijo: ko hormonsko zdravljenje odpove
- z zdravili, ki preprečujejo razgrajevanje kosti, zdravimo kostne zasevke
- z lokalnim obsevanjem področij, ki so zaradi zasevkov najbolj prizadeta in boleča